Točnih podatkov o ustanovitvi društva žal ni. Obstajata dve različici, izmed katerih je verjetnejša druga, saj obstajajo dokazi, da je društvo začelo z delovanjem pred majem leta 1892. Iz poročila ob 70-letnici delovanja PGD Podnanos: »04.05.1892 so se v hiši Edvarda Tavčarja prvič zbrali možje prostovoljci z željo, da tudi v svoji domači vasi St. Vid ustanovijo gasilsko društvo. Možje so se zbrali zato, ker so čutili potrebo po ustanovitvi te dobrodelne organizacije, želeli so ščititi celotno družbo in pomagati posameznikom v slučaju požara ter drugih elementarnih nesreč. Šest mož se je ta dan prvič obleklo v gasilsko uniformo. To so bili: Jožef Vitežnik, Franc Vitežnik, Franc Bratož, Janez Bratož in Janez Semenič, s prvim načelnikom Karlom Moserjem.«
Društvo je imelo na začetku svojega delovanja 32 članov; sedem je bilo plezalcev, sedem gasilcev, trinajst varuhov in pet članov z vodilnimi funkcijami. Takoj na začetku je imelo društvo tudi pet podpornih članov, ki so prispevali vsak po dva goldinajra, kar je zadostovalo, da je društvo kupilo tri gasilske obleke. Že leto kasneje je članstvo društva naraslo na 36 in v tem obsegu se je število gasilcev z majhnimi nihanji obdržalo vse do leta 1927, ko so bila vsa slovenska društva ukinjena. Društvo je postalo občinska gasilska enota.
Prvi gasilski dom je bil kasneje v pritličju hiše pri cerkvi, katera je bila last župnika Matije Vrtovca, po njegovi smrti pa je bila dodeljena vaškemu županstvu. To je bila velika pridobitev za gasilsko službo. V 90-ih letih prejšnjega stoletja je med članstvom dozorevala ideja o iskanju primernejše lokacije za gasilski dom in tako je bila 25. decembra leta 1987 podpisana pogodba, s katero je gasilsko društvo Podnanos pridobilo v trajno last bivše garaže nekdanje mlekarne. Obnova poslopja je potekala v letih 1988 do 1992. Po evidenci del so člani društva in veliko podpornih članov pri obnovi opravili kar 46.530 ur najrazličnejših del. Na gasilski dom smo lahko še danes ponosni.