Pred leti so na Nanos redno zahajali kmetje, ki so kosili seno. Marsikdo se še spominja, kako je z veseljem prenočil v šembijski bajti, ko se je ves utrujen vrnil s košnje. Mlajše generacije pa se je spominjajo le kot zaraščeno in neurejeno obzidje.
V letu 2004 je takratni poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Podnanos, Ivo Skupek, dal idejo za sanacijo šembijske bajte. Člani upravnega odbora gasilskega društva, ki ga je takrat vodil Darko Rosa, so bili nad idejo navdušeni, zato so še istega leta začeli urejati potrebno dokumentacijo.
Prvi teden v septembru so se gasilci zbrali pri šembijski bajti in pričeli s čiščenjem okolice in zidov ter nadaljevali z ureditvijo tlaka. Veliko zidov so samo sanirali, saj so želeli, da se bajta ohrani čim bolj v prvotni obliki.
V drugi fazi, ki je sledila še v istem obdobju, so bajto pozidali do prve etaže. Vzidali so tudi kamnite okenske in vratne okvirje. Zabetonirali so tudi horizontalno vez in jo ometali z grobo podaljšano malto.
Naslednje leto so pričeli z deli na strehi. Potem so bajto zaprli z okni in vrati, nazadnje pa so delo dokončali še z ureditvijo notranjega prostora in fasade.
V času gradbenih del so prostovoljni gasilci iz Podnanosa preživeli ogromno svojega prostega časa na Nanosu, kajti njihov cilj je bil, da s skupnimi močmi uredijo šembijsko bajto.
Predstavitev prostora
V notranjosti bajte je prostor za druženje in klepet, kjer si je možno tudi kaj skuhati. V prostoru je postavljen tudi kamin, da lahko tudi dolge zimske dni preživite v sožitju z naravo. V zgornji etaži pa so vam na razpolago ležišča, kjer je urejeno, da lahko prenoči 20 oseb.
Urejena šembijska bajta je na razpolago vsem krajanom in ostalim gasilcem, tabornikom, planincem, družinam, ki si želijo taborjenja ali pa druženja na Nanosu v sožitju z naravo.
